Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine. Meritve po navadi zahtevajo merilne priprave, kot sta ravnilo in tehtnica, ki so umerjene da se lahko telo primerja s kakšnim standardom, na primer meter ali kilogram. V znanosti, kjer ima točna meritev odločilno vlogo, ima meritev tri dele: meritev samo, mejo napake meritve in stopnjo zaupanja - verjetnost, da je dejanska lastnost fizikalnega telesa znotraj meje pogreška.
Izmerimo lahko na primer dolžino telesa z velikostjo 2,34 m ± 0,01 s 95 % stopnjo zaupanja.
Z meritvami se ukvarja znanstvena veda metrologija, oziroma meroslovje. V teoriji meritev je meritev opazovanje, ki zmanjša negotovost, izraženo kot količina. Takšna opazovanja opišemo z glagolom mériti. Vključuje določevanje fizikalnih količin kot so: dolžina, hitrost, pospešek, temperatura, energija, čas ali Planckova konstanta, tako intenzivne kot ekstenzivne. Lahko vključuje tudi stvari kot je ocenitev vedenja, vrednosti in zaznavanja v pregledih ali preskusih zmožnosti posameznikov.
